Test: Triumph Thruxton R ali ko je retro tudi hitro

O novem Thruxtonu R v treh točkah. O šivalnih strojih. In za povrh še mnenje lastnika RR-a.

Triumph_ThruxtonR-1

tipkovnico mučil: Matevž Hribar
kite napela: F&B Acrobatics
Canonovo zaslonko odprl: Nejc Puš / pusnejc.com

Morda sem to že kdaj zapisal, ampak nič ne de, če ponovim: do retro bajkov ne gojim nekih vročih strasti. Parkirani pred kafičem so sicer jako očem prijetni, ampak to je pa tudi vse. Spomnim se, kako sem s prejšnjim Thruxtonom trpel, ko sem ga peljal iz Murske Sobote po avtocesti. Prav tako sem se na izletu z Bonnevillom, ki je nudil udobnejši položaj za krmilom, kaj kmalu naveličal povprečnega vzmetenja in mlačnega karakterja motorja.

Ampak, glejte. Do nedavnega Triumphu ni bilo treba spreminjati dobro prodajanega konja, ker neke prave konkurence niti niso imeli. V zadnjih dveh letih pa je trg dobil dva zelo dobra igralca: BMW je naredil NineT, Ducati pa je obudil Scramblerja. To sta stroja, ki retro videz zelo dobro združujeta z vsem, kar nudijo modernejši motocikli. Bonneville in Thruxton sta se kar naenkrat postarala. (Čeprav bodo njih lastniki radi povedali, da sta ostala originalna in da tekočinsko hlajeni Bonnie ni več pravi Bonnie, ampak pustimo jim to veselje).

Poizkusil bom biti kar se da kratek: novi Thruxton R je naredil zelo, zelo pozitiven vtis.

FB_Bell_Ross-21

Prvič: na pogled je naravnost čudovit. Kvalitetne komponente, brušen aluminij, (že na pogled!) hudo vzmetenje in zavore, hladilna rebra na valjih, (aluminijast) pokrovček (plastičnega) pokrovčka na posodi za gorivo (hej, zdaj ima ključavnico!), lepi merilniki, … Naj bodi dovolj – naj dalje pričajo Nejčeve fotografije.

Drugič: komponente niso le videti čudovite, ampak takšne tudi so. Vzmetenje, aleluja, DELUJE, kar se od Ӧhlinsa in Showe tudi pričakuje. (O, glej, rima!) Prav tako so zelo hude zavore in ko seštejemo ena plus ena je dva, dobimo zelo dobro vozen motor. Z motorjem se je možno voziti zelo dinamično, če ne že celo dirkaško. Vzmetenje svojo temno plat pokaže le na slabih cestah, denimo na tisti od Medvod proti Kranju. Pomaga, če več teže prenesete na stopalke, s čemer ohlinsi postanejo tudi vaša bedra, saj z njimi razbremenite prenašanje sunkov na telo.

Triumph_ThruxtonR-6

Tretjič: agregat je, ulala, bomba. Ne sodite ga po številki, ki opiše največjo moč. Tistih sto konjev imajo tudi šeststo kubični nejkedi, boste rekli. Ampak če mi dovolite Fejzerko (ali kak drug malo-prostorninski mlinček s štirimi v vrsto postavljenimi valji) primerjati z električnim šivalnim strojem s police AKCIJA v Merkurju, potem je tole jebena železna Singerca z mašino od mešalca za beton. Ko izklopite (zelo dober) nadzor proti zdrsu motorja, bo zadnje kolo pri polnem plinu vrtelo v prazno ali pa bo prednjega ruknilo v zrak. Motor ne oddaja motečih tresljajev, zelo mehko vleče od skoraj prostega teka, dinamično oživi pri tri tisoč vrtljajih in postane razgrajaški pri pet. Ko prištejemo še kratek, natančen in malo trši menjalnik, ter se spomnimo še prejšnje točke (2.), je Thruxton R paket, vreden poklona.

Ampak če mi dovolite Fejzerko (ali kak drug malo-prostorninski mlinček s štirimi v vrsto postavljenimi valji) primerjati z električnim šivalnim strojem s police AKCIJA v Merkurju, potem je tole jebena železna Singerca z mašino od mešalca za beton.

Kaj bi motorista utegnilo motiti? Hja, vetrne zaščite pač ni, tako kot ni stopalk in sedeža za sopotnico, čeprav bi se, pustimo za hip prometne predpise na odstavnem pasu, vitka dama zlahka stisnila na trd sedež in privita na motoristov žvot odpeljala do njenega stanovanja … Torej: sedež je trd, kar je dobro pri dinamični vožnji in malo manj dobro na daljšem potovanju. Moti me odziv motorja pri dodajanju plina v prostem teku. Zajla je to znala bolje … Kaj še? Hm, pravzaprav drugih črnih pik nisem našel. No, obstaja še ena, a ker imam to srečo, da lahko takšne in podobne stroje dobim na test, meni ni treba odpreti denarnice. 15.790 evrov stane, pravi domača stran triumph-motocikli.com.

Vseeno: mislim, da ima moj izbor TOP 5 novega člana.

FB_Bell_Ross-15

Fotke:

Z dovoljenjem lastnika je Thruxtona na krajšo testno vožnjo odpeljal tudi motorist, ki že leta vozi superšportne motorje. Zanimalo me je, kako bo vajen dvestotih konjev prebavil teh ‘le’ sto, zapakiranih v retro stil.

Anže Zorman #461
anze-zormanŽe po prvih »korakih« je bilo kristalno jasno, da je to nekaj povsem drugega in to niti ne v slabem smislu. Za seboj imam namreč že kar nekaj sezon v sedlu športnih cestnih motociklov in tudi dirkališča mi niso tuja. Po treh semaforjih sem začutil pomen in filozofijo »caffe racer«. To je motor za urbano uporabo, kmalu pa mi je dokazal, da se tudi na ovinkih zelo dobro znajde. Tukaj še posebno do izraza pridejo komponente, kot so boljše vzmetenje in večja moč, ki jih ponuja ta različica »R«. Agregat lepo podaja moč, katere je popolnoma dovolj za dinamično vožnjo, tako v urbanem okolju kot tudi na odprtih cestah. Zavore so odlične. Ima tudi veliko modernih elektronskih pomagal, katere vožnjo naredijo bolj prijetno in varno. Detajli in izdelava na motorju so paša za oči.
Pri prvi daljši ravnini pa sem opazil bistveno razliko med športnim cestnim motociklom in Thruxtonom R. Kje je zaščita proti vetru? Ni je! Ima pa prav to tudi svoj čar, saj ni potrebno prav veliko in že imaš občutek svobode in hitrosti brez da bi kršil pravila v prometu.
Kot celota me je Thruxton R pozitivno presenetil, vožnja je bila zanimiva izkušnja, predvsem drugačna. Vidim ga kot uporaben motorček za vsak dan in lepe vikende. Mogoče bi prav prišel sedež za sopotnico in kakšna protivetrna zaščita, ampak potem to ne bi bil več pravi »caffe racer«.

Video:


Preberi še:


Instascena:

Any questions about new #Triumph #ThruxtonR? Review soon on my blog 😉

A photo posted by Matevž Hribar (@batzajla) on

Leave a Reply