Ali Triumph Bonneville lahko nadomesti sodoben motocikel?

Bonnevilla do letošnje sezone še nisem vozil. Vozil sem njegovega bratca Thruxtona in na avtocesti iz Murske Sobote do Ljubljane preklel tisto nerodno nizko balanco. Thruxton je namreč ‘coffee racer’, medtem ko je Bonnie čisto simpatičen in totalno klasičen motocikel. In?

Težko bi bil bolj originalen. Stvari, ki so navidez kovinske, to tudi so.
Težko bi bil bolj originalen. Stvari, ki so navidez kovinske, to tudi so.

Veste, malo mi gre na ud pametovanje o tem, kako da so današnji motocikli brezzvezni in brez duše in da je vožnja živi dolgčas; da je pravi motoristični delirij mogoče doživeti le na oldtajmerju z dvojnimi fedri zadaj in razštelanim fergazerjem in obvezno mastno lužico pod mašino.

Hmm.

Uplinjača tale Bonneville z letnico izdelave 2014 nima (akoravno je ohišje elektronskega vbrizga videti kot – uplinjač); prav tako nisem našel sledu puščanja olja – niti na (ogromnih) motornih blokih, niti pri izpuhih, vzmetenju, … Res pa ima zadaj dva blažilnika, ki, bodimo pošteni, delo opravljata tako-tako. Niti ne zanič – morda celo primerljivo z enojnim blažilnikom na kakem novejšem motociklu, a vseeno vozne lastnosti zdaleč niso primerljive z, na primer, MT-09, Street Triplom, F 800 R in podobnimi. Nekaterim je to jasno, a vseeno rajši povem, če je slučajno kdo nasedel nebulozam, da se Bonneville pelje neverjetno nadperfektno. Še posebej bi opozoril retro stila željna dekleta: zadeva z gorivom tehta nič manj kot 225 kilogramov. Isti vir informacij za Street Tripla navaja mokro težo 183 kilogramov! Bonnie pač NI peresno lahek in če dodamo nekoliko grob odziv pri najnižjih vrtljajih, je jasno, da to ni najprimernejši začetniški motocikel.

Posledice žledoloma pri logaškem poligonu.
Posledice žledoloma pri logaškem poligonu.

Zavore za razliko od vetrne zaščite, ki je ni, so. Kontaktna ključavnica je skrita spredaj pri luči in ni enaka tisti za zaklepanje krmila. Čep posode za gorivo nima ključa. Menjalnik? Ej, ni slab.

Tako sem tuhtal in študiral med aprilsko vožnjo proti Istri in od vseh novotarij še najbolj pogrešal ogrevane ročice. Če bo zdaj kdo rekel, da to je pa za pi*ke, naj pride v Kranj in mu ga bom pokazal.

Vrh vsega niti poraba goriva ni ravno gorenjska, saj 13,25 litra goriva zmanjka po 204 prevoženih kilometrih. Preizkušeno. Ampak če motocikel potem nagneš na bok, ga bo črpalka posesala dovolj, da se boste izpod Gažona pripeljali do prvega koprskega Petrola. Preizkušeno.

IMG_8582

Sopotničinega sedeža tokrat nisem imel možnosti preizkusiti. Tam nad Kaštelom sem sicer srečal punco z dvignjenim palcem in ako bi imel rezervno čelado in kak kos opreme za golonogo backpakerko, bi ji ustavil takoj … Tako pa sem le skomignil, češ, kam naj te pa dam (hja, kam le?), in dobil v zameno čudovit nasmeh, kot ga lahko podari le duša svobodna. Par so metrov nižje sem ustavil, gulil belo žemljo z Zdenko in česnom (ja, strašno pi*kohvatna in gurmanska reč) ter naivno čakal, da pride mimo peš in bo povedala odkod in kam rajža. Vraga! Dobil sem še en nasmeh – tokrat s sopotnikovega sedeža v starem Cliu. Preklemanska reč.

Svetla točka Bonnevilla? Nedvomno imidž (če vam tak pač ustreza) in, opa, vozne lastnosti v primerjavi s stilsko sorodnimi čoperji. Ja, dvanajstkrat rajši imam tegale kot kateregakoli izmed čoperjev, ki sem jih vozil dotlej. Ko primerjaš vozne lastnosti, je Bonnie prava igrača. In zvok je fajn in ogledala so točno tam, kjer jih človek hoče imeti.

Če sem lahko odkrit, sem imel vožnje s tem retro bajkom med vračanjem domov preko Medvod že počasi dovolj. Ampak v Kranju je bilo pa treba še en krog. Razumemo, za koga in kaj je Bonneville?

IMG_8592