Je užitek pri aktivnosti premosorazmeren z obvladanjem veščine?
Za nepoznavalca ali laika na področju potapljanja na vdih (to je brez dodatnega zraka v jeklenkah) je bilo moje znanje že dotlej solidno. Kot bivši vaterpolist in rekreativni potapljač sem pod vodo zdržal dovolj dolgo, da so mi bili potopi zanimivi in da smo imeli na morju vsak dan nekaj svežega za pod zob. No, včasih za spremembo pomalicamo tudi kake makarone. Odkrito povedano lahko zapišem, da sem o udeležbi na tečaju potapljanja sicer razmišljal, nisem se ga pa imel resnega namena tudi udeležiti. Češ, saj mi gre.
Pa je naneslo, da mi je rojstnodnevna druščina za darilo ob okrogli tridesetletnici (hvala, klapa!) namenila prav to: tečaj pri večkratnemu državnemu rekorderju in prvaku v prostem potapljanju Juretu Daiću. Z Juretom sva se dogovorila, da je kljub predznanju pametno, da se udeležim začetnega tečaja.
Na predavanjih smo obširno predelali zgodovino, opremo, fiziko, človeško telo, prehrano, nevarnosti. Pa še kaj. Poleg tega so bile na sporedu še dihalne in sprostitvene vaje na travi blizu plaže ter ‘mokre’ vaje v bazenu (Portorož) in morju (blizu piranske Punte). Vse je potekalo v sproščenem, prijateljskem in popolnoma netekmovalnem vzdušju.
Rezultat? Poleg tega, da sem izvedel par koristnih napotkov za varnejše potapljanje, sem na štiridnevnem tečaju napredoval dosti bolj kot v štirih dneh solo potapljanja na morju. Pravzaprav, če se opremo na številke, sem v ‘statiki’ napredoval več kot v zadnjih treh letih.
Kaj želim povedati? Naj vam ne bo pod častjo za nasvet zaprositi nekoga z izkušnjami ali žrtvovati nekaj denarja za udeležbo na tečaju. Naložba v znanje je naložba v večji užitek in boljšo varnost. Podobno je z vožnjo motorja, kakršnegakoli pač že.
Komaj čakam naslednji potop.
Preberi še: