Novega RT-ja da je treba ulaufat? Nič lažjega kot to. Pa sva šla: preko Rakitne do Cerknice, Logatca, Črnega vrha in Ajdovščine do Goriških Brd, nato pa s postankom na Kolovratu do Bovca, Mangarta, Vršiča, Rateč in po avtocesti mimo Jesenic nazaj domov. Dobrih petsto jih je padlo. Dovolj za prvi servis.
Verjamem, da ni kaj dosti mladcev, katerih stene sobe ali garaže bi krasili plakati z dotičnim motorjem. To preprosto ni stroj, o katerem bi sanjal kot najstnik in niti ne kasneje v tridesetih. Najlažje je reči, da je to pač fotrovski motor, recimo za Rifleta, in tako zatajiti še drugo težavico – da za tako mašino na bančnem računu ni dovolj cekinov.
Ampak, lepo vas prosim, ne govorite slabo o tem stroju. Skoraj prepričan sem, da bi se po izletu, kot sva ga odpeljala preteklo nedeljo in praznični ponedeljek, strinjali, da je to sila dovršen dvokolesnik.
Začnimo pri bistvu: udobju. Položaj sedenja je nekaj med tistim na potovalnemu enduro motorju (npr. GSA) in sedenju na stranišču z Nedelom v roki. Torej: telo je vzravnano, kolena rahlo pokrčena, komolci pa zaradi ožjega in bolj zaprtega krmila nekoliko bolj povešeni. Na tem motorju ne moreš zasedati ‘napadalnega’ položaja s privzdignjenimi komolci, ampak te že sama geometrija odvrača od brutalnega napada ovinkov. To ni nič slabega – položaj sedenja je odličen in ko k temu prišteješ odlično vetrno zaščito in prostoren sedež, je recept za dolgo pot popoln. Ko smo že pri vetrni zaščiti – ta je v hudi vročini celo preveč popolna, saj zračniki na jakni in hlačah ne zajamejo dovolj vetra, ki bi hladil razgreto telo.
A da je neroden? Zadnjič je gospod po osmih dneh vožnje Suzukija V-Strom 650 (o tem kdaj drugič) zajahal točno tegale RT-ja in kar ni mogel skrivati navdušenja: »Glej, oba podplata imam na tleh! Ne morem verjeti! Zakaj mi niste dali tega motorja?« Nizek sedež in s tem ritnice bližje tlom močno olajšajo ustavljanje in premikanje na mestu, še vedno pa je treba paziti, da ga ne parkiramo na klancu navzdol (ne, nima vzvratne prestave kot Gold Wing) ali na slabem makadamu, kjer bi nam pri racanju spodneslo podplat in bi z drago vred zgrmeli po tleh. V pomoč pri premikanju pa je tudi velik kot zasuka krmila in s tem zelo majhen obračalni krog. Naj opis začinim z zgodbo izpred kakih petih let:
Ko smo na avstrijskem poligonu opravljali izpit za inštruktorja varne vožnje za motoriste začetnike, sem poligon (osmico, slalom in podobne vije-vaje) odpeljal z avtošolsko Hondo CB 500. Po uspešno opravljeni vožnji sem kar tako za hec isti poligon odpeljal še z R 1200 RT (s prejšnjim, zračno hlajenim modelom). Verjeli ali ne – precej zahtevne vaje je bilo lažje odpeljati s 1.200-kubično potovalno kravo kot pa z dvovaljno pollitrsko Hondico! Razlogi: odlična uravnoteženost, z navorom poln motor, dober položaj sedenja, velik kot zasuka krmila in lepo čutna sklopka. In novi RT je v vsem tem le še boljši. Ja, okretnost naj vas ne skrbi – v serpentinah proti Vršiču je RT boljši od marsikaterega ‘mopeda’ s pol manjšo prostornino v agregatu.
Radio? Da bi vožnjo neprestano spremljala muzika, ni potrebe. Ampak velikokrat pa glasbena spremljava v svojem lastnem filmu godi. Na primer Kings of Leon ob jutranjem vzponu na Mangart …
Karakter? RT-ju se ni treba dokazovati z vožnjo po zadnjem kolesu, kurjenjem gum in pokanjem iz izpuha. RT je to že davno prerasel, zato je pomirjen in umirjen. Kar ne pomeni, da ne zna biti hiter. Ni pa to stroj, ki bi v kri poganjal enormne količine testosterona. Vozniki Ducatijev in KTM-ov bodo rekli, da je dolgočasen. Njihov problem. Je pa moči in navora tam okrog treh tisočakov več kot dovolj. Zaradi večje teže se sicer čuti, da motor ni tako razbijaško živahen kot R 1200 GS, a vseeno – moči in navora je dovolj. Morda bi le na avtocesti želel daljšo šesto prestavo, da bi pri višji potovalni hitrosti lahko ohranil nižje (dvovaljniku prijaznejše) vrtljaje. Tu je (štirivaljna) Yamaha FJR 1300 boljša kljub le petim prestavam.
Sopotnica ima toliko prostora, da ima lahko voznik na ramah nahrbtnik ali pa ona pa v trebuhu dvojčke. To ni motor, na katerem bi voznik ostreje zaviral le zato, da bi na hrbtu začutil njene grudi. Ti sedi tukaj, jaz bom pa tukaj. Zvečer bova spila buteljko, ki sem jo spravil v stranski kovček, potem bova pa že videla, če bo kaj iz tega.
Vzmetenje. Ko se šoferju zahoče ostrejše vožnje, prestavi v program ‘dynamic’ in vzmetenje na ‘hard’ in motocikel tudi pri ostrejši vožnji ostaja stabilen. Ob spustu po tlakovcih, kateri so na svojem mestu bržkone še od takrat, ko so cesto gradili ruski vojni ujetniki, pa prestavi na mehko delovanje vzmetenja in vožnja takoj postane manj stresna. Razlika je očitna, dodatek ESA vsekakor priporočam. Kot tudi tempomat. Ko sem se kasneje presedel na motor brez tega elektronskega dodatka, sem ga takoj pogrešal.
Poraba? Okroglih pet litrov.
Vibracije? Jih ni. Oziroma: na štirivaljnem (!) S1000XR so dosti bolj občutne.
BMW R 1200 RT je točno tak, kot mora biti. Kar ne pomeni, da vam mora biti všeč. Bi ga pa, kot sem že omenil, po daljši vožnji zelo verjetno vzljubili.
Všeč:
- celoten pogonski sklop (motor, čutnost sklopke, delovanje kardanskega prenosa, tudi menjalnik je, če odmislimo občasno glasno delovanje, odličen)
- udobje
- lahkotnost v vožnji
- delovanje elektronsko nastavljivega vzmetenja
- zavore
Manj všeč:
- predobra vetrna zaščita v vročini
- teža pri premikanju na mestu (ampak ni hudega)
Preberi še:
- Test na relaciji Bukarešta – Ljubljana: BMW R 1200 GS 2016
- Utekanje po Istri: Triumph Tiger Explorer 1200 XRX 2016
- Foto: otok Unije konec maja – tako blizu pa tako svoje
- Foto in video: kako so potopili Titovo ladjo Vis?
- Rabljeni motorji: kaj kupiti za 2.000? Honda CBF 600
- Test: Honda CRF1000L Africa Twin na jadranski magistralki
- Zakaj menim, da je nepredvidljiv teren varnejši od ceste?
- Strokovna ekskurzija: ogledali smo si tovarno KTM v Avstriji
- Primerjalni test: Freeride 250 in 350 – to sta dva različna motorja!
- Sanjska garaža batzajla.com
- Testi motorjev batzajla.com
- Mnenja udeležencev
- Akcija: tri stvari, ki jih ne rabite, za ceno ene!
Instascena:
#itsallhere #socariver #Slovenia #bovec
A photo posted by Matevž Hribar (@batzajla) on
A postcard for my sis. #svinjskenogice #vrocetacke #nofilter #nosocks #kolovrat #Slovenia
A photo posted by Matevž Hribar (@batzajla) on