Skoraj v živo iz Carigrada

IMG_8910

Ja, res je, na letališču v Carigradu je počilo in res je, pravkar smo tam preživeli tri dni, ampak smo zdaj že v Bolgariji, sploh pa ne potujemo z letalom in tudi če bi, bi bila možnost, da bi bili ravno mi med šestintridesetimi ubitimi, še vedno razmeroma majhna, kar ne pomeni, da mislim, da je teh šetintrideset življenj v petnajstmilijonskem mestu nepomembnih, niti slučajno, vsako življenje šteje, še posebej mlado in nedolžno, čisto nič krivo za sprtije med temi in onimi in za boj za prevlado nad mastnimi vrtinami, ker ja, za to pri vsem tem gre – za biznis, domorodci pa so pri tem poslu pač odveč in se potem zlorabljeni borijo na takšne in drugačne načine, ker kaj pa bi naredil ti, če bi nekdo zajezil studenec za hišo in ti taisto vodo, s katero si se napajal že stoletja, prodajal za usrane dolarje?

Ja, verjetno je problem dosti bolj kompleksen, a vseeno se je dobro zavedati, da sem v tem globalnem svetu za probleme tam doli kriv tudi jaz in da kupovanje miru težave le še kopiči nekje daleč stran in da bo slej ko prej usekalo še kje drugje, tudi v srcu mirne in vzvišene Evrope, pa ne da bi si tega želel, niti slučajno, a mislim, da pokanje drugje po svetu lahko vzamemo za resen alarm, da nekaj ne štima in da bi bilo smiselno misliti predno nas resetira nekdo drug. Dasiravno se lahko tolažimo, da so vojne stalnica že od pamtiveka, ampak vendarle si ne želimo, da bi usekalo na dvorišču. Kot je pred tremi dnevi rekel domačin: »Ko useka bomba v domačem mestu, je tako, kot bi počilo v lastnem stanovanju.«

Lahko pa povem, da je (bilo) vzdušje v mestu čudovito. Turistov je mnogo manj (turistični delavci ocenjujejo, da je obisk padel za 85 odstotkov), vsi so izjemno prijazni, center ima čudovit praznični utrip. Po parkih posedajo družine, otroci skačejo po vodnjakih, tržnice so polne tega in onega; diši po kavi, pečeni koruzi …

In lahko si mislim, da so imela tak in še pristnejši utrip tudi mesta v Iraku, Siriji, Libiji, pa smo prišli s tanki narediti red in zdaj je tam – razsulo.

Imagine we wake up tomorrow and nothing’s happened; think of what we’ll never know! (Yann Tiersen – Meteorites)

Leave a Reply