Ena izmed zahtev, ko smo se začeli meniti o dirkanju, je bila:
– čist motor za vsako dirko!
A zakaj bi čistil stroj, ki bo po koncu dirke verjetno blaten do nerazpoznavnosti?
Bolj kot v brezhibni čistoči je bistvo v času, ki ga pred dirko nameniš brezhibnosti dirkalnika. Včasih čiščenje traja dlje kot sama dirka:
– Odstraniš zračni filter, v komoro zračnega filtra zatlačiš cunjo (da je ‘ziher’), čez povezneš vodonepropusten pokrov.
– V izpušni lonec vtakneš gumijast storž.
– Z visokotlačnim čistilcem opereš glavno svinjarijo.
– Odstraniš sedež in posodo za gorivo skupaj s prednjimi bočnimi plastikami. V cev za gorivo zatlačiš ravno prav velik vijak ali čep.
– Odstraniš plastične ščitnike hladilnikov.
– Opereš še ostalo svinjarijo; tudi notranjost komore zračnega filtra, motor, hladilnike tekočine, gume, čeljusti.
– Po potrebi odstraniš še ščitnik motorja, saj je včasih spodaj za samokolnico blata.
– Medtem, ko se motor suši, po potrebi opereš (takisto z visokim tlakom, kako pa) še škornje. Včasih tudi čelado. Ajaj, kaj vse mora pretrpeti oprema enduraša ali motokrosista …
– Opereš zračni filter in ga posušiš
– Odstraniš obe kolesi, previdno odstraniš puše, pregledaš ležaje, namažeš ležaje, vrneš puše na svoje mesto.
– Odstraniš, razdreš in očistiš zavorne čeljusti. Pozor: za čiščenje tesnil ne uporabljajte čistila za zavore (brake cleaner-ja), ker bodo gumice izgubile čvrsto obliko! Z brusnim papirjem na ravni podlagi pobrusiš zavorne ploščice, načete od umazanije, ki se je nabrala v čeljustih.
– Namažeš vse gibljive dele: ročice zavore in sklopke, nožni zaganjač, stopalko zavore, vpetje nožnikov, stransko stojalo. Mimogrede pod stopalko najdeš zataknjen kamenček.
– Naoljiš (zdaj že suh) in namestiš zračni filter.
– Odstraniš ščitnike spodnjih krakov prednjih vilic; snameš prašne semeringe in odstraniš umazanijo z notranjih.
– Namestiš nazaj kolesa (seveda z očiščenimi in mastnimi osmi), nekajkrat stisneš obe zavori, da čeljusti zagrabijo.
– Z različnimi ključi se sprehodiš okrog motorja in preveriš zategnjenost vseh vijakov. Aha, vijak na regulatorju pod sedežem in desni od tistih dveh, ki držita zadnji blatnik, sta bila popolnoma popuščena. Kapljica lepila za vijake dela čudeže.
– Namastiš vijake, za katere meniš, da to potrebujejo.
– S silikonskim sprejem prešpricaš plastiko in (pregledano) električno napeljavo. Po potrebi dodaš še kakšno vezico.
– Sestaviš nazaj posodo za gorivo in sedež.
– Obrišeš verigo.
– Odpreš pipico za bencin, brcneš v zaganjač, se zapelješ en krog.
– Namažeš pogonsko verigo.
– Preveriš nivo olja in hladilne tekočine.
– Odpreš pivo, srkneš, skrbno pospraviš orodje.
– Parkiraš.
– Kadar je kriza, še pol ure z dvorišča nosiš lopate dreka.
– In veš, da vse štima.
A zakaj je dobro imeti čist motor? Zaradi kamenčka pod stopalko zavore in odvitega vijaka na regulatorju.
Se vidimo v soboto v Orehovi vasi!
P.S.: Po novem imamo štiritaktnega. S podjetjem Akrapovič se dogovarjamo, da bi izdelali izpušni sistem še za Karcherja, ampak potem bi verjetno uničili vse ležaje in tesnila 🙂