Včeraj smo se pozno popoldanskega treninga na brniški motokros stezi udeležili v okrepljeni zasedbi. Nejc je po rehabilitaciji gležnja zajahal bombnik s številkami 5, 3 in 0 v imenu, Žiga pa je osedlal spet v bojne plastike preoblečeno štiristopetdesetico.
Začeli smo na ta mali motokros stezi. Taki veliki prdci pa na tamalo stezo, boste rekli. Čemu neki le? Vožnjo po taki progi priporočam iz več razlogov:
– je manj nevarna, saj nima hitrih ravnin in dolgih, visokih skokov,
– zaradi zelo tehnične postavitve skokov in zavojev je izvrsten poligon za piljenje tehnike vožnje, saj kljub majhnosti vsebuje večino elementov (skok, zaporedni skok, običajni zavoj, bando, …),
– zaradi odsotnosti hitrih odsekov in dolgih skokov voznik nima strahu pred padci, in tako hitreje napreduje,
– je hud, ampak res hud prostor za nadgradnjo kondicije. Peljite 10 krogov s polnim plinom, pa boste videli …
Za fotografiranje ni bilo časa, mi je pa z goprojko uspelo posneti najino vožnjo z Žigom po veliki progi ter moje kolovratenje po ta mali. Kvaliteta posnetka je nekoliko slabša, ker je takrat sonce že za goro šlo.
P.S.: Ne potrebujemo negativno nastrojenih komentarjev, da naša vožnja ni ravno primerljiva s Cairolijevo, Roczenovo, … Kragljevo … To vemo. Važno, da se imamo fajn in da zvečer zasmrčimo doma in ne v kliničnem.
P.S.2: Nekaj me je** vdelovanje youtubovih video posnetkov. Če vam (tako kot meni) ne prikazuje dveh različnih, sta tule še linka: 125 na tamali pisti, 125 in 450 na ta velki pisti.