Minuli vikend smo se zapeljali daleč v kokoškino glavo in mimo Lentija še malček čez.
Pogled iz ‘boksov’ proti vasi. Ob nedeljah je motokros proga zaprta, da imajo domorodci mir.
Pridružil sem se ekipi, ki je letos pod taktirko Desert Soul-a napadala tunizijsko puščavo. Med udeleženci je bil tudi naš trenutno najboljši enduraš, Sašo Kragelj, ki se je v Tuniziji neuradno ogreval za prave puščavske relije, a trenutno je njegov nastop na zloglasnem Dakarju pod velikim vprašajem. Po dolgih letih sodelovanja niso več našli skupnega jezika z dolgoletnim partnerjem, slovenskim zastopnikom za znamko Yamaha. No, ampak to zdaj ni bistveno. Je pa zanimivo. Sašo je hiter; na crosscountry dirkah dosti hitrejši od Mirana Stanovnika. Mene osebno (pa še koga) zelo zanima, kako bi Kragelj motokrosistične izkušnje vnovčil na dvotedenski dirki …
Motokros proga po deževni noči. Dan prej je bilo dosti bolj pestro.
Torej. Pri madžarski vasi Kanyavar poleg dveh (peščenih!) motokros stez tudi kakih 10 kilometrov dolg enduro krog. Bele puščice označujejo težjo, rumene pa lažjo pot. Ko je bilo v soboto suho, so bili tereni z izjemo kakega spusta in vzpona vsi zelo lepo prevozni. Še najstrajšnejši je bil tale vzpon in pa še en blizu, spopadu s katerim pa sem se rajši ognil. Bodite pozorni na delovanje vzmetenja in gibanje telesa.
Tule pa še Kragljev skok na istem klancu:
Po nočnem deževju večina enduro proge danes ni bila prevozna, motokros proga pa je bila zaradi dneva gospodovega zaprta. In smo šli domov.
Če ne bi bil ta Kanyavar na drugem koncu sveta, bi prišel večkrat!
Martin, bivši dirkač, upravnik proge in inštruktor motokrosa in endura.
In še ‘načeladni’ posnetek (skoraj) celotne enduro proge:
In še en video: