Je boljši od prejšnjega modela? Je 800 kubičnih centimetrov dovolj? A nadzor proti zdrsu lepo deluje? A bi ga imel? …
Pregovor ‘po jutru se dan pozna’ ne velja kaj dosti. Jutro se je začelo bolj kislo: ko sem pri kranjski pošti hotel priviti migetajoča vzvratna ogledala, sem ugotovil, da so Angleži v paketek orodja ‘pozabili’ dati štirinajst ključ. Šment. Sem pa mimo grede ugotovil, kako preprosto se (brez orodja) nastavi višina voznikovemu sedežu. Visokim voznikom vsekakor svetujem, naj si ga dvignejo, saj je občutek za krmilom takoj (še) boljši. Kasneje ugotovim, da poleg tega ključa štirinajst manjka še nekaj: ogrevane ročke! Ja, konec marca je ob pol devetih zjutraj še kar sveže.
Osemstokubični Tiger je zdaj že stari znanec, zato bom poizkusil biti kratek: položaj za krmilom ustreza, prostora na sedežu je dovolj, celo vožnja v stoječem položaju je zelo sproščena. Moti edino mehka guma na stopalkah, katero preprosto izpulimo in spravimo v nahrbtnik. Motorju težko pripišemo kakršnokoli grajo in če bi ga moral opisati z eno besedo, bi bil to pridevnik ELASTIČEN. In če je treba na enak, kratek in jedrnat, način opisati vožnjo, bom uporabil izraz: reže. Tiger 800 s trivaljnim motorjem REŽE skozi prostor na način, ki voznika navdaja z lahkotnostjo, svežino, igrivostjo.
Je moči dovolj? Za enega potnika zagotovo, dasiravno je treba pričakovati, da vas teh 95 ‘konjev’ ne bo streslo s sedla, bo pa poskrbelo za (po potrebi) več kot dovolj hitro premikanje skozi prostor. Ob tem velja spomniti, da trivaljnik dopušča leno uporabo menjalnika in sklopke. Če se vam zahoče, lahko v naselju pretaknete v šesto prestavo in … No, poglejte v videu:
Poraba ob tem ni rekordno majhna (kot pri podobnih BMW-jih), pretirano visoka pa tudi ne: pri številki 5,8 se je ustavila izračunana poraba goriva pri živahni vožnji.
Kaj pa teren, vas morda skrbi. Hja, tako je s tem: po pravici povedano, trivaljni motor ne nudi tistega pravega nadzora, ki bi omogočal zabavno drsenje z zadnjim kolesom. Poglejte tale promocijski video, v katerem ga mojstra sicer lepo ‘peglata’ po makadamu, in bodite pozorni na agresivno vedenje zadnjega kolesa. V praksi to pomeni, da se boste s Tigrom (še posebej, če boste izbrali ‘terensko’ različico XC) lahko peljali tudi po zelo slabem makadamu, a nič več kot to. Poudarek na PELJALI, ne DIRKALI. V odlomku o terenski vožnji naj izpostavim še manjkajoč ščitnik hladilnika oziroma daljši blatnik. Ko sem se peljal po blatnih lužah, je bil hladilnik takoj blaten. Triumph pač ni (in niti noče biti) KTM.
Ker je ena najpomembnejših novosti pri prenovljenem Tigru nadzor proti zdrsu (traction control), naj na kratko spregovorim še o tem. Deluje – z dvema besedama – brez napake. Odziva se ekspresno hitro in nevsiljivo – razen … Razen, ko na znani lokaciji zapeljem na robnik in želim skočiti. Če ne veste; na skok je vedno, tudi če gre samo za majhen skokec, treba priti z odprtim plinom, saj bo v nasprotnem primeru motocikel padel na nos. In ko je elektronska pamet zaznala, da se zadnje kolo želi zavrteti v prazno, je motor hipoma izgubil moč. Presenečeno me je vrglo na nos, medtem sem z nogami močno stisnil motor in s koleni zadel v okvir. Hja, pred podobnimi triki je potrebno prestaviti v program ‘off-road’, v katerem se bo zadnje kolo lahko do določene mere vrtelo v prazno ali blokiralo (izklopljen ABS zadaj). Nauk? Z elektroniko ni nič narobe, le pravočasno in postopoma jo spoznavajte.
Bi ga imel? Bi, ampak izvedenko XCx z vzmetenjem WP. Dobro vzmetenje dela čudeže.
P.S.: Da ne bom ‘pameten’ le jaz, sem tokrat ključe (z dovoljenjem) zaupal še prijatelju z motoristično kariero, daljšo od mojega življenja.
Dejan Dolenc, motorist in mehanik
“Tiger 800 je zelo prijeten za vožnjo. Ciklistika je odlična. Odpušča tudi začetniške težave. Večkrat sem se v ovinkih malo igral s plinom in spreminjal smer in hitrost, da bi videl, kako reagira, pa je vedno deloval zelo varno. Med vožnjo, kakor tudi na mestu in med obračanjem deluje zelo lahkotno, menjalnik je zelo dober in ne “škljoca” med pretikanjem, prestave pa so lepo stopnjevane. Vedno je dovolj navora, tudi mestna vožnja v koloni ne predstavlja težav. Če je treba, trivaljnik vleče zelo suvereno.
Sedež je udoben, za sopotnika je dovolj prostora. Serijska oprema je dovolj bogata, ima celo dve vtičnici 12V.
Kvaliteta izdelave je na nivoju, ni opaziti kakšnih “šlamparij” pri izdelavi. Kolikor mi je znano, do sedaj tudi niso imeli kakšnih tovarniških vpoklicev.
Skratka motocikel je zelo prijeten za vožnjo, kupci se bodo vedno z veseljem odpeljali z njim.”
Všeč: motor v splošnem, menjalnik, položaj za krmilom, sedež, merilniki, ročaji za sopotnika in kavlji za prtljago, bogata serijska oprema, solidna vetrna zaščita, univerzalnost, vozne lastnosti
Ni všeč: pod sedežem ni ključa 14 za nastavitev ogledal, izpostavljenost hladilnika tekočine (na terenu), serijsko ni ogrevanih ročk (ah, nikoli nismo zadovoljni)
Uporabne povezave: