Ko se odločamo za nakup motocikla, ni nujno, da izbiramo med motocikli točno istega razreda, kaj šele istih letnikov. Zakaj torej ne bi zapisal vtisov s preizkušnje šestih precej različnih enduro raket?
Husqvarna TE 310 letnik 2013
Hmm. Motociklu, ki se je po KTM-ovemu prevzemu Husqvarne prodajal po sila dosegljivi ceni, težko karkoli očitam. Zelo lepo menja smeri, precej natančno se pusti voditi skozi zavoj. Moč podaja mehko, nadzorovano, do voznika neutrujajoče. V nizkih vrtljajih včasih zmanjka ‘šusa’, še posebej, če ga primerjaš s (primerljivim) KTM-om 350 EXC. Pravzaprav me je zmotil le nedomač položaj za krmilom – tega bi bilo potrebno zamenjati in namestiti za kak centimeter višje. Sem pa ujel na uho, da se posoda za gorivo rada poščije tam pri črpalki in da to zamenjajo pod garancijo. Pa ščitnik izpuha se rad odvije in pade stran. Verjetno bi pomagal stric Loctite.
Honda XR 600 letnik 1990
»TOF, TOF, TOF, TOF« tolče bat. Mirno, mehko, uravnoteženo, prijazno do šoferja. Vleče od prostega tega. Nikakor brutalno, ampak vleče pa. TOF, TOF, TOF, TOF. Ne je*be pet posto, ne briga ga za klance, za korupcijo v vladi in za jedrske katastrofe.
Ker ne bi rad skočil, pred mizo zavrem. No, poskušam zavreti. Prste na desni roki stisnem kot takrat, ko je treba odpreti steklen kozarec s predlansko češpljevo marmelado. Pojemek pa komaj zaznaven. Dobro, vsaj zadnji boben prime – a brez definirane meje med zaviranjem in blokiranjem zadnjega kolesa. Še beseda o vzmetenju: občutek imam, da je celoten motocikel en sam FEDER. Teleskopi, križi, okvir, morda še kolesa – vse to diha v neki japonski harmoniji, katere recept poznajo le redki samuraji-inženirji.
Ne mislite, da med vožnjo s tem motorjem-vzmetjo nisem užival! Prav simpatičen je. Ob prihodu domov sem šel gledat avto.net, po kakšnem denarju se to prodaja.
Kawasaki KLX 650 letnik 1993
Izredno lepo teče tale velik enovaljnik. KTM-ov LC4 je o tako mehkem vrtenju drobovja v tistih časih le sanjal. Tudi zvok zelenca je tak; ni brutalno sunkovit kot jodlarski konkurent (v tistih časih). Položaj za (preozkim) krmilom mi ne odgovarja stoodstotno, moti tudi nevemkajže tam okrog stopalk.
Po prvem krogu se ustavim in lastnika vprašam: »Ej, a imaš v fedrih zasko ali ocvirke?« Vzmetenje je daleč od tega, kar nudijo današnji hard enduro stroji. S tem ne mislim nič slabega, je pač prilagojeno kombinirani vožnji po različnih terenih; tudi cestah. Presenečen sem nad voznimi lastnostmi velikega zelenega zmaja, ki so, če mi spomin in občutek ne skačeta čez plot, primerljive ali celo boljše od KTM-ovih (še vedno ga primerjam s starim modelom LC4 640 oz. 625). Blestel je na izhodu iz dolgega levega zavoja v kratko ravnino (tam smo dosegali hitrost med 60 in 70 km/h). Moči je bilo vrh glave, da je prednje kolo splavalo nad mehak pesek in da kolesnice celotni kompoziciji niso prišle do živega.
Menim, da bi bil z nekaj predelavami oziroma s tovarniško osvežitvijo tole lahko zelo dober ‘allrounder’. Presenečenje dneva.
KTM 125 EXC letnik 2012
Vsake toliko me prime, da bi zamenjal za kaj novejšega, zmogljivejšega, drugače pobarvanega, … Potem pa po nekaj krogih padem v ritem, se znorim, parkiram in zadovoljno ugotovim, da mu pravzaprav nič ne manjka. Okej, mogoče vaga v vpetju zadnjega blažilnika.
Kaj naj še zapišem o motorju, o katerem sem povedal že vse in še več? Morda besede Mateja, s katerim sva zamenjala za par krogov: »A bi me ti rad ubil? Grem s tretjo prestavo po sipkem pesku, boooooooo, zadeva ne vleče nikamor, potem pa nabere vrtljaje in me skoraj skipa na hrbet!«
Ko smo v soboto na trdi zemlji tekmovali v pospeševanju z dedcema na 250- in 350-kubičnem štiritaktnem KTM-u, sem bil tja do 60 km/h, kolikor je dopuščala ravnina, zlahka konkurenčen. Kot rečeno že ničkolikokrat: ne podcenjujte 125 dvotaktnih ‘kubikov’.
KTM 300 EXC letnik 2012
Verjeli ali ne, na tem motorju se nikakor ne najdem. Preveč leti. Neprestano si v pričakovanju zbezljanja konjušnice. Zdaj boste rekli: »Pa saj ni treba do konca odpret plina.« Ne strinjam se! Ni isto. Tudi, ko plin odpreš le za tretjino, je odziv stroja strog, oster, tog. Mislim, da sem naredil z njim le dva ali tri kroge. Ne, tristotica mi ne leži.
Seveda ima 300 ‘kubikov’ svoje kvalitete: po sipki ravnini je letel ko šus; tam je motocikel dajal vtis stabilnosti, suverenosti, nepremagljivosti. Na zelo zahtevnem skalnatem terenu je možno plezati le z rahlim dodajanjem plina.
Še ena graja: električni zaganjalnik še vedno ne dela tipi-topi.
Začetnikom v hard enduru svetujem, da nabavo tega stroja odložite za nedoločen čas in tačas nabirate znanje s čim manj zmogljivim.
KTM 350 EXC-F letnik 2013
Dame in gospodje, tole je po mojem skromnem mnenju nesporni zmagovalec ‘nevsakdanjega primerjalnega testa’. V rokah je za odtenek težji od mojega 125 in tudi od 250 štiritaktnega EXC-ja, a te kilograme (in občutek) med vožnjo zlahka skrije z izjemno usklajenostjo okvirja, vzmetenja in pogonskega sklopa. Celoten krog sem lahko prevozil v tretji prestavi in z največ za polovico odprtim plinom, pa sem bil po občutku zelo hiter, vožnja pa je bila daleč najbolj tekoča. Tudi malo premehko nastavljeno vzmetenje me na 80 odstotkov sipki stezi ni niti malo motilo. Na Brniku bi ga bilo verjetno treba malo priviti.
Če iščete univerzalen, nezahteven in hiter enduro stroj … Evo ga: 350 EXC-F.
Vsem lastnikom motorjev se iskreno zahvaljujem za zaupanje. Če ima kdo od udeležencev kaj za dodati, naj mi besedilo pošlje na matevz@batzajla.com in ga bom dodal.
Več fotografij najdete tukaj: Kako smo decembra odpirali pri 20 stopinjah
Odpiral (plin), pritiskal (sprožilec) in tipkal (po tipkovnici): Matevž Hribar