Sprašujete s čim neki se kanim lotiti vseh slovenskih motokros in enduro prog. Evo jo, pomarančo: KTM 690 Enduro R! Prav dosti alternativ za takšno zabavo pač ni.
Po prvih 200 kilometrih: motor je za enovaljnik neverjetno kultiviran. Celo preveč? In tih. Kar je dobro, ko se zarana odpelješ v pekarno. Graja št. 1: torba je dovolj velika za burek in istrsko belo štruco, ne pa tudi za slanike, katere je treba skriviti.
Vibracije so v primerjavi s prejšnjo generacijo LC4 strojev (625, 640) občutno manjše, še vedno pa so prisotne na krmilu (graja št. 2).
Moči je dovolj, da motor po gladkem primorskem asfaltu opleta z zadnjo in da prednjo z veseljem dvigne v zrak. Se mi pa zdi, da ima še precej skritih rezerv. Spodaj manjka ‘šus’, značilen za velike enovaljnike. Pogrešam škorpijona na izpušnem loncu …
Ima prikazovalnik trenutne prestave! Saj nisem mogel verjeti.
Po nočni vožnji, popestreni s pranjem prednje luči in blatnika bodoče neveste, sicer (bojda) inštruktorice joge, poizkusom reševanja slovenjegraškega motorista s pokvarjenim GSX-R-om med Kozino in Črnim Kalom, krepčilnem spancu na svežem morskem zraku je zdaj čas za zajtrk in prvi test sarajevske džezve.
Toliko za zdaj.