Bo Mandela zbral več RIP-ov kot Walkner ali kdo je danes heroj

Družbeni mediji lahko zanimivo odražajo stanje v nekem okolju oziroma – družbi (odtod tudi ime). Ni nam treba biti noben doktor družbenih ved, da iz stanja na fejstbukovi steni (wall-u) razberemo neke trende.

Pred muzejem v Johannesburgu: "To honour the youth who gave their lives in the struggle for freedom and democracy."

Pred muzejem v Johannesburgu: “To honour the youth who gave their lives in the struggle for freedom and democracy.”

Pred kratkim se je na zid zlilo morje žalovanj za Paulom Walknerjem. Šele gugl in vikipedija sta razkrila, kdo je to sploh bil, saj nisem gledal niti enega filma Hitri in drzni, s katerem je preminuli igralec postal taka zvezda. OK, igralec. Verjetno je bil res karakter in pol. Ampak saj razumem; nedolgo tega je umrl dirkač Kurt Caselli, katerega večina mojih prijateljev prav tako ne pozna. Tudi jaz ga nisem osebno poznal pa me je vseeno malo stisnilo; ker je bil dirkač in ker je na posnetkih resnično odseval nek dober vibe.

Včeraj je umrl Nelson Mandela. Pred dvema letoma sem obiskal njegovo rojstno hišo in bližnji muzej v Johannesburgu. Vsi današnji uporniški zombiji s(m)o proti ljudem, ki so se z Mandelo na čelu v Južnoafriški republiki borili proti rasnim razlikam, navadne ovce. Poznal ga nisem, a zagotovo je bil to velik človek.

(Opomba: nalašč sem kratek, ker vem, da se vam ne ljubi brati.)

Zdaj pa k bistvu: igralec v superakcijskem holivudskem filmu je v očeh mladine dosti večja zvezda kot nek borec za enakopravnost z juga afriške celine. Kakšne zglede imamo pred očmi? Kdo so naši heroji? Kaj si želimo postati?

Minuta za razmislek.

28414513(1)Veste, kdo so heroji? Doktorica, ki me je prejšnjo soboto popoldne dobre volje sprejela v kranjski ambulanti. Kirurg na Jesenicah, ki je še isti večer preučil rentgensko sliko in tri dni kasneje operiral strgano vez na desnem palcu. Sestra, ki je nekaj ur po posegu prinesla kosilo in prijazno razrezala puranov zrezek (ker, jebiga, z eno roko to težko naredim). Čistilka, ki je po mojem odhodu posteljo na travmi pripravila za naslednjega pacienta.

To so heroji, to so zvezde. Morda je doktor kirurg že od malega sanjal, da bo pomagal ljudem z raztrganimi udi in se je s temi sanjami uspel prebiti skozi dolgoletni študij in še dolgoletno specializacijo, da lahko zdaj dobro počne to, kar je vedno želel.

Ampak o takih ljudeh se ne piše in ne govori. Ker pač nimajo svojega oddelka za komunikacijo z javnostmi in ker konec koncev po tem niti ni čisto nobene potrebe.

Minuta za razmislek.