BMW F 800 GS Adventure in R 1200 GS Adventure: ali je mali lahko konkurenčen velikemu in zakaj ne?

Prejšnji teden sva z mojstrom iskanja poti preko afriških in južnoameriških puščav, Miranom Stanovnikom, na kratko preizkusila dve novosti iz BMW-ja, od katerih je vsak po svoje v motorističnem svetu dvignil nekaj prahu. Kar ga še nista, ga pa še bosta – na cestah, poteh in brezpotjih širom sveta.

Če je kdo spregledal: evi je F 800 GS Adventure, desni pa R 1200 GS Adventure.
Če je kdo spregledal: levi je F 800 GS Adventure, desni pa R 1200 GS Adventure.

Medtem, ko leto po prihodu nove generacije bokserskega GS-a vedno slutimo še različico Adventure, je ‘mali’ Adventure na svet privekal manj pričakovano. Čeprav so fantje inu dekleta že kmalu po predstavitvi daljnega leta 2008 ugotovili, da je strojček več kot primeren za raziskovanje bolj ali manj obljudenega sveta; zaradi manjše teže, klasičnega vzmetenja in verižnega prenosa v nekaterih pogledih celo bolj od velikega GS-a, in da bi kljub zadovoljivemu dosegu zaradi nizke porabe (z lahkoto se vozimo s štiri litri na sto kilometrov!), večja posoda za gorivo prišla še kako prav. A le-ta (večja posoda za gorivo, namreč) ima tudi svojo temnejšo plat.

F 800 GS Adventure: Povečana posoda za gorivo sprejme kar 24 litrov.
F 800 GS Adventure: Povečana posoda za gorivo sprejme kar 24 litrov.

Teren? Velikan je presenetil, čeprav …

Na solidnem makadamu sta približno enako hitra. Edino razliko naredi voznik.
Na solidnem makadamu sta približno enako hitra. Edino razliko naredi voznik.

Malega GS-a se spominjam kot zelo spodobnega terenskega stroja, ki je na Avtomagazinovem primerjalnem testu pred dvema letoma Triumphovega Tigra 800 pustil v prahu. Poudarek na ‘prahu’, na cesti je bila zgodba drugačna. Zato sem bil kot terenski navdušenec nad njegovo avanturistično različico nekoliko razočaran. Dodatna teža se pri ostrejši vožnji po terenu kar konkretno občuti. Še posebej zato, ker zadaj nameščena posoda za gorivo vožnje z drsečim zadnjim kolesom (driftanja) ne olajša, temveč oteži. Torej: za divjanje po terenu je F 800 GS Adventure dosti slabši od ‘normalnega’ F 800 GS. Po drugi plati je, ko vozimo preko udarnih jam ali težjega terena, še vedno veliko boljši od velikega GSA, predvsem zaradi klasičnega vzmetenja, malo pa kakopak tudi zaradi nižje teže. In še tretja ugotovitev: dokler makadam ni konkretno luknjast, je veliki GSA presenetljiv; po občutku bi dejal, da dosti boljši od običajnega GS-a (torej R 1200 GS). Stabilen, predvidljiv, hiter.
Zapleteno? Ne pustite se zmesti, le odločite se, kaj želite od motorja in kakšne kompromise ste pripravljeni sklepati na terenu. Potem še enkrat preberite tale odstavek in odločitev bo lažja.

Pa cesta? Starešina malemu ne pusti dihat’.

Pri pospeševanju pridejo do izraza kubični centimetri. Veliki je seveda veliko bolj odziven v nizkih vrtljajih.
Pri pospeševanju pridejo do izraza kubični centimetri. Veliki je seveda veliko bolj odziven v nizkih vrtljajih.

Začnimo pri 800: v primerjavi z ‘običajnim’ ima boljši, skoraj popoln sedež. Veliko boljšo, skoraj popolno vetrno zaščito. Enak (uglajen, brez tresljajev v nižjem območju vrtljajev, varčen, za vožnjo in vzdrževanje nezahteven) vzporedni dvovaljnik. Več kot spodobne vozne lastnosti. Solidne zavore. Skratka: kot predstavniku pred leti skoraj izumrle vrste srednjekategornih potovalnih endurov (Honda Africa Twin, Yamaha Super Tenere, Cagiva Elephant) mu težko karkoli očitamo. Resnično dober motor. Potem pa se presedeš na velikega GSA …

R 1200 GS Adventure: zunanje mere prikrivajo dejansko lahkotnost upravljanja.
R 1200 GS Adventure: zunanje mere prikrivajo dejansko lahkotnost upravljanja.

In vsi prejšnji ‘skoraj-ji’ dobijo svoj pomen. Ta motor je neverjeten! Udoben ko fotelj, okreten ko skiro, stabilen ko vlak. Dvomljivce izzivam, da ga preizkusijo na poligonu med stožci, kjer bo hitro postalo jasno, da je z na videz okornim R 1200 GS Adventure najzahtevnejše vaje mogoče odpeljati lahkotneje kot s kakim 500-kubičnim motorjem. Govorim iz lastne izkušnje, saj sem izpit inštruktorja vožnje za motoriste začetnike opravljal s staro Hondo CB500 (z zanič gumami, kar ni zanemarljiv podatek, a vseeno) in nato še z R 1200 RT. Z BMW-jem je šlo lažje in hitreje. Kilogrami in centimetri, ki so lahko v napoto v garaži ali v zahtevnem terenu, pri hitrosti 1 km/h na asfaltu izginejo.

Izjava, ki utegne koga presenetiti: velikega je na zaviti cesti lažje voziti kot malega. Deluje bolj homogeno, predvidljivo. Oziroma: 800-kubičnega je treba voziti drugače, zahteva malo več dela s krmilom. Seveda je lahkotnejši, a to ni najpomembnejše.

Istočasna primerjava obeh 'Avantur' je nehvaležna do manjšega, sicer odličnega stroja. Veliki ga pač prekaša v večini pogledov.
Istočasna primerjava obeh ‘Avantur’ je nehvaležna do manjšega, sicer odličnega stroja. Veliki ga pač prekaša v večini pogledov.

Kratek povzetek:
Prednosti F 800 GS Adventure: cena, manjša teža, klasično vzmetenje in s tem povezana prednost na težjem terenu.
Prednosti R 1200 GS Adventure: udobje, motor, stabilnost, vozne lastnosti v splošnem.

Tehnične podatke lahko poiščete na slovenski BMW Motorrad spletni strani: F 800 GS Adventure, R 1200 GS Adventure, kratko mnenje Mirana Stanovnika pa na miranstanovnik.si.

BMW ročico plina, Canon in Gopro sprožilec ter Toshiba tipkovnico pritiskal: Matevž Hribar