Test na Brniku: Gas Gas enduro (EN) in trial (TXT)

Prodajalci so očitno spoznali, da kupci pred šumenjem evrskih bankovcev radi slišimo brnenje motorjev. Kar je glede na niti slučajno nizke cene teh dvokolesnih fitnes naprav pohvale vredno. Po Betah na Vranskem in KTM-ih na Brniku smo tokrat preizkusili enduro motocikle znamke Gas Gas.

IMG_6052

Rahel dež nas sploh ni motil, saj je podlaga na stezi polna peska ki preprečuje, da bi na progi nastalo blato. Razen v levem zavoju zadaj pri gozdu sploh ni bilo globokega blata. Če odmislim vodo v škornjih, je bilo vreme prav simpatično za preizkušanje enduro strojev.

Začel sem z ‘malim’ trialom TXT Racing 125 in bil začuden, kako dobro mala igračka pleza po strminah. Spet sem dojel, kako dober trening za vsakega enduro voznika je vožnja triala, saj voznik na njem trenira stabilnost, moč v nogah, pravilen pogled in natančno doziranje sklopke in plina. Večji, 280-kubičen TXT je seveda veliko bolj eksploziven v spodnjem območju vrtljajev in zato omogoča plezanje v kakšni prestavi višje, a za prve korake v svet triala se mi zdi 125-kubičen zadosti močan. Pa še veliko lažje se ga z nožnim zaganjačem zbudi v življenje.

IMG_6014

Potem pa endure. Nad 250-kubičnim štiritaktnim modelom (EC 250 4T Racing) nisem bil preveč navdušen, saj je imel v spodnjem območju vrtljajev očitno ‘luknjo’ v moči. Če si na zahtevnejšem delu manjšega enduro kroga ali pred skokom na motokros stezi pripeljal v previsoki prestavi, je motor ob odprtju plina lahko celo popolnoma ‘zamorilo’. Mogoče je bil motor celo napačno nastavljen. Poleg tega je bilo vzmetenje daleč od tega, kar obljublja paket Racing (a o tej težavi kasneje).

EC 300 4T Racing je vtis močno popravil, saj njegov agregat deluje veliko bolj zvezno in je kot tak primernejši za enduro vožnjo. Izmed vseh preizkušenih enduro motorjev mi je najbolj ‘ležal’, a tudi pri tem agregatu se je pri pretiravanju z višino (nižino, pravzaprav) vrtljajev zgodilo, da je ‘zamukal’. Motilo me je odbijajoče delovanje vzmetenja in čuden mehanski zvok. Ko sem se ustavil in vprašal, kaj bi to bilo, je Ervin trdil, da ropota stransko stojalo. Pa ni (a o tej težavi kasneje).

Na kratko še o najmočnejšem testnem stroju, EC 300 2T Racing, ki je upravičil sloves 300-kubičnih strojev: moči je vsekakor dovolj. A brez kritike spet ne gre, saj sem pogrešal tisti ‘šus’ iz najnižjih vrtljajev, ki je pri konkurenci dovolj, da se brez uporabe sklopke prednje kolo dvigne preko skale ali hloda. To je potrdil kolega Ervin, sicer lastnik KTM-a 300 EXC z letnico izdelave 2012. »Moj ima več navora v najnižjih vrtljajih in se lepše zavrti proti najvišjemu območju vrtljajev. Gas Gas ima območje, ko je zares močan, potem pa ga zmanjka,« je povedal. Žal moram tudi tretjič izpostaviti neprepričljivo delovanje vzmetenja: spredaj je bil motor pretrd in s premalo dušenja, zadaj pa se je preveč posedal, zato se je na zaporednih grbinah (npr. na razriti ravnini pred skokom v luknjo) dogajalo, da motocikel ni držal smeri in da je preveč ‘nabijal’ v zadnjico in hrbet.

Vse (no, skoraj vse) težave je rešil klic prijatelja mehanika Bogdana Zidarja, saj se mi je zdelo, da bi tako kakovosten paket vzmetenja (spredaj vilice Marzocchi, zadaj blažilnik Reiger, oboje popolnoma nastavljivo) pač moral delati bolje. Ker je imel ravno čas, je Bogo pridrvel s škatlo orodja in poprijel za delo. Najprej smo ugotovili, da se je pri 300-kubičnem štiritaktniku na desnem kraku odvila kartuša in zato ta motocikel do nadaljnjega (na mojo in še koga žalost) parkirali. Nato je v pičlih petnajstih minutah nastavil vzmetenje na 300-kubičnem dvotaktniku, ki je iznenada postal popolnoma drugače vozen: zadaj se je manj posedal, spredaj pa mehkeje in lepše dušil. Tako dobro, da sem testni dan žal končal s padcem …

Če koga zanima več, naj se obrne na ogrismoto.si, kjer boste izvedeli, da z nakupom nad 100 evri pridobite dve brezplačni uri trial vožnje. Kar pa tudi ni kar tako.

testiral, fotografiral in zapisal: Matevž Hribar